Google Scholar v sistemu COBISS.SI
V članku predstavljamo servis Google Scholar in povezavo med njim in vzajemno podatkovno bazo podatkov COBIB.SI.
V članku predstavljamo servis Google Scholar in povezavo med njim in vzajemno podatkovno bazo podatkov COBIB.SI.
Čeprav je obveščenost od nekdaj ključna za človekovo preživetje, je s silnim porastom informacijske dejavnosti stopila povsem v ospredje in lahko utemeljeno govorimo o obveščevalni revoluciji.
Politiko EU glede informacijske družbe moramo razdeliti na dve obdobji: prvo, od leta 1994 do 1999, označuje ime Bangemann in začrtana evropska pot v informacijsko družbo; drugo, po letu 1999, označuje ime Prodi in ukrepanje v smeri informacijske družbe za vse ljudi.
V zadnjih letih se je zelo razmahnila tehnologija radiofrekvenčne identifikacije RFID, ki je zasnovana na nosilcih informacij – transponderjih, katerih vsebino je možno odčitati in spreminjati na daljavo.
Na spletu najdemo več slovarjev za različna področja, v katerih so posamezni pojmi (besede, izrazi) opisani/razloženi z drugimi pojmi iz slovarja. S tem je določen slovarski graf nad pojmi. Kot primer smo vzeli slovar ODLIS (Online Dictionary of Library and Information Science), ki je na spletu prostodostopen.
V prispevku so opisane osnovne značilnosti in možnosti uporabe sistemske strežniške programske opreme Windows Small Business Server 2003, ki jo je proti koncu leta 2003 izdal Microsoft in predstavlja celovito rešitev na področju informacijske infrastrukture predvsem v manjših okoljih.
Za vrednotenje raziskovalne uspešnosti so potrebne zanesljive bibliografske podlage, pri čemer se pristojni državni organi, ki odločajo o javnih sredstvih za ta namen, opirajo na sistem COBISS. Poleg IZUM-a in OSIC-ev se je v tej smeri v zadnjih letih angažirala tudi posebna Komisija SAZU, katere predlogi pa so zaradi nepopolnega poznavanja COBISS-a in zaradi nejasnih razmejitev med klasifikacijo po tipologiji in kategorizacijo pri vrednotenju bibliografskih enot v mnogih pogledih sporni.
Članek analizira način vrednotenja monografskih objav, kot jih predlagajo Navodila za delo OSICev pri vrednotenju znanstvene uspešnosti v Sloveniji.
Čeprav je zaznamovala informacijsko dobo in družbo, informacijske znanosti ni niti v šifrantu raziskovalnih ved, področij in podpodročij Agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije (ARRS) niti Statističnega urada Republike Slovenije (SURS).
V članku obravnavamo problematiko dostopa do elektronskih arhivov (e-arhivov) z mobilnih medijev glede na njihove omejene zmožnosti prikaza in dostopa do informacij. Pomemben segment pri mobilnih napravah so tudi mobilne komunikacije, ki bistveno vplivajo na hitrost dostopa do informacij v arhivih.