30. 6. 2006
Digiteka – prispevek k razpravi o “digitalni knjižnici”
Avtor uvaja strokovni izraz “digiteka” kot ustreznejše poimenovanje za “digitalno” knjižnico. Predstavljene so funkcionalne in nefunkcionalne zahteve za ocenjevanje in izbor programske opreme na globalnem tržišču tovrstnih proizvodov, ki podpira vzpostavljanje, vzdrževanje in prezervacijo digiteke.
30. 6. 2006
Google Scholar v sistemu COBISS.SI
V članku predstavljamo servis Google Scholar in povezavo med njim in vzajemno podatkovno bazo podatkov COBIB.SI.
30. 9. 2005
Obveščevalna knjižnica v obveščevalnem živčnem sistemu Slovenije?
Čeprav je obveščenost od nekdaj ključna za človekovo preživetje, je s silnim porastom informacijske dejavnosti stopila povsem v ospredje in lahko utemeljeno govorimo o obveščevalni revoluciji.
30. 9. 2005
Usmeritve Evropske unije glede IKT: od informacijske družbe do eEvrope
Politiko EU glede informacijske družbe moramo razdeliti na dve obdobji: prvo, od leta 1994 do 1999, označuje ime Bangemann in začrtana evropska pot v informacijsko družbo; drugo, po letu 1999, označuje ime Prodi in ukrepanje v smeri informacijske družbe za vse ljudi.
30. 9. 2005
Uvajanje tehnologije RFID v slovenskih knjižnicah
V zadnjih letih se je zelo razmahnila tehnologija radiofrekvenčne identifikacije RFID, ki je zasnovana na nosilcih informacij – transponderjih, katerih vsebino je možno odčitati in spreminjati na daljavo.
30. 6. 2005
Analiza slovarja ODLIS s programom Pajek
Na spletu najdemo več slovarjev za različna področja, v katerih so posamezni pojmi (besede, izrazi) opisani/razloženi z drugimi pojmi iz slovarja. S tem je določen slovarski graf nad pojmi. Kot primer smo vzeli slovar ODLIS (Online Dictionary of Library and Information Science), ki je na spletu prostodostopen.
30. 6. 2005
Informacijska infrastruktura vse v enem
V prispevku so opisane osnovne značilnosti in možnosti uporabe sistemske strežniške programske opreme Windows Small Business Server 2003, ki jo je proti koncu leta 2003 izdal Microsoft in predstavlja celovito rešitev na področju informacijske infrastrukture predvsem v manjših okoljih.
31. 3. 2005
Ročna ali računalniško podprta kategorizacija znanstvenih publikacij?
Za vrednotenje raziskovalne uspešnosti so potrebne zanesljive bibliografske podlage, pri čemer se pristojni državni organi, ki odločajo o javnih sredstvih za ta namen, opirajo na sistem COBISS. Poleg IZUM-a in OSIC-ev se je v tej smeri v zadnjih letih angažirala tudi posebna Komisija SAZU, katere predlogi pa so zaradi nepopolnega poznavanja COBISS-a in zaradi nejasnih razmejitev med klasifikacijo po tipologiji in kategorizacijo pri vrednotenju bibliografskih enot v mnogih pogledih sporni.
31. 3. 2005
Protislovja vrednotenja znanstvenega dela: Kako določiti pravo znanstveno založbo?
Članek analizira način vrednotenja monografskih objav, kot jih predlagajo Navodila za delo OSICev pri vrednotenju znanstvene uspešnosti v Sloveniji.
31. 3. 2005
Ali Slovenija noče informacijske znanosti?
Čeprav je zaznamovala informacijsko dobo in družbo, informacijske znanosti ni niti v šifrantu raziskovalnih ved, področij in podpodročij Agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije (ARRS) niti Statističnega urada Republike Slovenije (SURS).
