Bibliotekarstvo in informacijska znanost

Modrost kot predmet informacijske znanosti

Raziskave modrosti so postale popularne zlasti v zadnjih dveh desetletjih in splošno sprejeta definicija modrosti še ne obstaja, obstaja pa konsenz, da je modrost koncept, ki ga je mogoče preučevati z različnih vidikov, podobno kot informacije. Izvedena je metaanaliza izbranih virov s področja nevropsihologije in informacijske znanosti, ki priznavajo modrost kot legitimen predmet proučevanja. Za reševanje problemov in za prilagajanje na spremembe v okolju so bistvenega pomena inteligentnost, znanje in modrost ter spomin kot njihova psihična osnova.

Nadaljujte z branjem

Knjižničarstvo na Madžarskem

S spremembo družbenega sistema so se madžarske knjižnice znašle v novih razmerah in mnoge so prenehale delovati. Z novo knjižnično zakonodajo so bile med drugimi novostmi “javne knjižnice” in “zavodi za knjižnice”, ki imajo strokovno in koordinacijsko vlogo, uvedena pa je bila tudi državna mreža za medknjižnično izposojo, v katero je vključenih 56 velikih knjižnic.

Nadaljujte z branjem

Prispevek k filozofiji knjižničarstva in informacijske znanosti

Prispevek je spodbuda k debati in reševanju pomembnih vprašanj na več tesno povezanih področjih, kot so: prepad med filozofijo informacij in tistimi filozofijami in teorijami, ki so neupravičeno spregledane kljub relevantnosti za področje knjižničarstva in informacijske znanosti; znanje in modrost kot kategoriji informacijske znanosti; profesionalna odgovornost za filozofijo knjižničarstva in informacijske znanosti; povezanost računalništva z drugimi znanostmi kot nova znanstvena paradigma.

Nadaljujte z branjem