V zvezi s povezanostjo informacijske znanosti z bibliografijo (in knjižničarstvom) so podani elementi za primerjavo konceptov univerzalne bibliografije Répertoire Bibliographique Universel (RBU) in COBIB-a znotraj sistema COBISS. Predstavljeni so različni vidiki razumevanja razvoja bibliografij in pogled avtorja na razvoj bibliografij. Po zamisli Paula Otleta s konca 19. stoletja naj bi RBU predstavljal univerzalno bibliografijo vseh knjig in drugih publikacij iz vseh držav, vseh obdobij in vseh predmetnih področij, razvrščenih po predmetu in avtorju. Prva stopnja RBU naj bi bili katalogi. Za katalog knjig naj bi bile odgovorne nacionalne knjižnice, za vnos podatkov iz periodičnih publikacij pa specializirana mednarodna združenja, vsako za svoje področje specializacije. Univerzalna bibliografija je zamišljena kot del Mundaneuma (svetovnega centra/ knjižnice). Tako bi bilo človeško znanje v celoti obdelano le enkrat in shranjeno na enem samem mestu ter zaščiteno pred vojnami in revolucijami. Leta 1950 je Unesco priporočil izdelavo tekočih nacionalnih bibliografij. Na osnovi bibliografije je mogoče najti neko publikacijo, poleg tega pa bibliografija omogoča tudi dostop do te publikacije. Izgradnja bibliografskih baz podatkov in klasifikacijskih sistemov za organiziranje in iskanje informacij (angl. information retrieval, IR) je eno ključnih področij in glavnih faz v razvoju informacijske znanosti. IR je nadomestil iskanje dokumentov (angl. document retrieval, DR). Namen sistemov za IR naj bi bil zagotoviti informacije o dejstvih (angl. fact retrieval, FR) v zvezi z iskalno zahtevo. Tudi danes IR običajno pomeni DR, in ne FR, DR pa naj bi bolj sodil na področje knjižničarstva in arhivistike. Strokovnjaki za iskanje informacij so mnenja, da je ravno FR skrajni namen informacijske znanosti. Vendar pa kot uporabniki potrebujemo tudi bibliografske informacijske sisteme. Posebej je osvetljena povezanost znanosti o bibliografijah in bibliometrije, saj so bibliografske baze podatkov osnova tudi za tovrstne analize. Tipologija dokumentov je vprašanje, s katerim se strokovnjaki intenzivno ukvarjajo, odkar se pri evalvaciji rezultatov raziskovalnega dela uporabljajo citatni indeksi ISI. Podana je teoretična podlaga za razvoj tipologij, ki je odvisna od odgovora na vprašanje, ali je tipologija kategorizacija ali klasifikacija. Temeljni koncept univerzalne bibliografske kontrole je, da naj bi bila vsaka v svetu objavljena publikacija zabeležena samo enkrat, in sicer v državi njenega nastanka. Na primeru kulturno-političnega vidika (nacionalnih) bibliografij v državah, ki so nastale po razpadu SFR Jugoslavije, je pokazano, da so bibliografska prizadevanja ogledalo nacionalne kulture, in ne samo ozko strokovno vprašanje.
Prispevek opisuje posodobitve in značilnosti nove verzije aplikacije SICRIS, ki temelji na posodobitvi prenosa podatkov iz ARRS, prehodu v odprtokodno okolje in posodobitvi spletnih storitev. V letu 2022 je bil zaključen projekt prenosa s platforme Windows (MS SQL, ASP.NET, IIS) na platformo Linux (PostgreSQL, Java EE, Wildfly).
Prispevek prinaša nov vpogled v katalogizacijsko prakso v sistemu COBISS.SI, posebej z vidika potreb bibliografskih podatkov za vodenje bibliografij raziskovalcev in raziskovalnih organizacij. V prispevku sta evalvirani dve vsebini katalogizacijske prakse, ki sta neobvezni, a priporočljivi. Raziskava se ukvarja z ugotavljanjem doslednosti vnosa podatka v podpolje 70X8 in analizo obstoječih možnosti za uporabo tega podatka pri pripravi bibliografij raziskovalne organizacije.
Visokošolske in znanstvene knjižnice ter knjižničarji so bili vedno pomembni partnerji znanstvenoraziskovalne skupnosti. Zaradi razvoja komunikacije v znanstveni sferi, dostopnosti informacijskih virov v elektronski obliki ter zaradi omrežij in nacionalne znanstvene politike se knjižničarji soočajo z iskanjem novih načinov sodelovanja z znanstvenimi skupnostmi.
Eugene Garfield je s Current Contents in še posebej s Science Citation Index postavil temelje za razvoj scientometrije ter spodbudil sociologijo znanosti in znanost o znanosti.
Bibliografija za obdobje 1996–2006.
Predstavljen je potek priprav in izkušnje Osrednjih specializiranih informacijskih centrov – OSIC-ev z verifikacijo razvrstitve bibliografskih enot po tipologiji dokumentov v sistemu COBISS v okviru Agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije (ARRS).
Z novo verzijo spletnih bibliografij (V3.5) je pri bibliografskih enotah, za katere je ugotovljeno, da so vključene v Web of Science (WoS), dodana povezava do pripadajočega zapisa v WoS-u, izpisani pa so tudi podatki o citiranosti.
Predstavljena je metodologija vodenja bibliografij raziskovalcev v sistemu COBISS.SI. Za enolično identifikacijo raziskovalcev se uporablja šifrant raziskovalcev, preko katerega so vzpostavljene povezave z uradnimi evidencami izvajalcev raziskovalne in razvojne dejavnosti pri ARRS ter z informacijskim sistemom o raziskovalni dejavnosti v Sloveniji (SICRIS).
Prispevek opisuje spletno aplikacijo za bibliografije raziskovalcev, strokovnih sodelavcev in prispevkov iz serijskih publikacij, ki je bila razvita v okviru sistema COBISS.SI. Navedeni so možni načini oblikovanja različnih vrst bibliografij in načini izbora in/ali izločanja bibliografskih enot pri izdelavi bibliografij avtorjev/raziskovalcev.
Vodenje bibliografij raziskovalcev, univerzitetnih ućiteljev in sodelavcev je bilo v okviru sistema vzajemne katalogizacije zasnovano že pred desetimi leti za potrebe Univerze v Mariboru, kasneje pa so uveljavljeno metodologijo sprejele tudi nekatere druge institucije.