V objavi Library Technology Guides je sicer napačen podatek o nacionalnih knjižnicah, ki uporabljajo COBISS, saj manjkajo nacionalne knjižnice Črne gore, Makedonije in Srbije. S točnim podatkom bi si COBISS delil peto mesto po razširjenosti.
Letos bo minilo 25 let od začetkov avtomatizacije knjižnic v Sloveniji, ki jo simbolizira COBISS – kooperativni online bibliografski sistem in servisi.
V prispevku je prikazana gradnja bibliografske zbirke Biomedicina Slovenica (BS) in njena povezanost s sistemom COBISS. BS je specializirana bibliografska zbirka za področje biomedicine, ki jo Inštitut za biomedicinsko informatiko Medicinske fakultete v Ljubljani gradi že od leta 1976.
S konferenco COBISS 2007 je sovpadala dvajsetletnica delovanja sistema COBISS. Temu je bila posvečena posebna proslava v veliki Turnerjevi dvorani Kongresnega centra Habakuk, ki jo je povezovala Vida Petrovčič, umetniško obogatitev pa je prispeval Lado Jakša z multimedijsko predstavo.
Knjižnice so element globalnosti univerz in bistven dejavnik njihove kakovosti. Kjer v teh vlogah odpovedujejo, se pojavljajo komercialni ponudniki storitev. Dve slovenski univerzi imata dobro knjižnično podporo, preostale visokošolske institucije pa so v tem pogledu problematične. V perspektivi bodo knjižnice vse manj vidne kot posebne institucije, njihova dejavnost pa bo vse bolj vgrajena v raziskovanje in študij, kar bo IZUM podpiral z novo generacijo servisov COBISS3.
Z novo verzijo spletnih bibliografij (V3.5) je pri bibliografskih enotah, za katere je ugotovljeno, da so vključene v Web of Science (WoS), dodana povezava do pripadajočega zapisa v WoS-u, izpisani pa so tudi podatki o citiranosti.
Predstavljeni so začetki avtomatizacije knjižnic v Sloveniji, sedanje stanje in problematika. Poudarek je na stanju avtomatizacije večjih knjižnic, ki so večinoma polnopravne članice sistema COBISS. SI, za katerega so podani tudi obsežnejši faktografski podatki.
Predstavljena je metodologija vodenja bibliografij raziskovalcev v sistemu COBISS.SI. Za enolično identifikacijo raziskovalcev se uporablja šifrant raziskovalcev, preko katerega so vzpostavljene povezave z uradnimi evidencami izvajalcev raziskovalne in razvojne dejavnosti pri ARRS ter z informacijskim sistemom o raziskovalni dejavnosti v Sloveniji (SICRIS).
Poslovanje s knjižničnim gradivom v okolju COBISS3, V3.0.
Za vrednotenje raziskovalne uspešnosti so potrebne zanesljive bibliografske podlage, pri čemer se pristojni državni organi, ki odločajo o javnih sredstvih za ta namen, opirajo na sistem COBISS. Poleg IZUM-a in OSIC-ev se je v tej smeri v zadnjih letih angažirala tudi posebna Komisija SAZU, katere predlogi pa so zaradi nepopolnega poznavanja COBISS-a in zaradi nejasnih razmejitev med klasifikacijo po tipologiji in kategorizacijo pri vrednotenju bibliografskih enot v mnogih pogledih sporni.