Bruce R. Schatz je v svojem članku Interspace: Navigacijski koncept po distribuiranih skupnostih (Computer, 2002, January, 54–62) ponazoril razvoj globalne informacijske
infrastrukture v valovih.
Poklic opredeljuje predvsem delo, ki ga človek opravlja v družbeni delitvi dela. Tradicionalni bibliotekarski poklic nima monopola nad delom, ki ga opravljajo digitalni bibliotekarji. V primeru digitalnih bibliotekarjev ne gre več za star poklic bibliotekarja, temveč za nov poklic, za katerega še nimamo ustreznega poimenovanja in tudi natančno ne vemo, kako se bo odvijala specializacija znotraj njega.
Ontologija je beseda, ki jo poznamo iz filozofije: je del metafizike, ki se ukvarja z naravo bitij.
Članek je eden od rezultatov dela v okviru širše naloge Selektivna bibliografija ključnih prispevkov k razvoju informacijske znanosti, s katero se avtorja ukvarjata od leta 1995. Rezultat naloge naj bi bila svojevrstna bibliografska zgodovina informacijske znanosti.
Prikazani sta ekonomija informacijskega sektorja in teorija trgov z informacijskimi asimetrijami. Gre za dve različni subdisciplini in dva clusterja avtorjev na področju ekonomskih znanosti z istim poimenovanjem informacijska ekonomija.
Odnosi med socialnimi silami so takšni, da ni moč odgovoriti, katera je močnejša.
Ob stoti obletnici rojstva Seymoura Lubetzkega, glavnega teoretika katalogizacije v 20. stoletju (G. H. Leazer), je bilo 18. aprila 1998 v Los Angelesu posvetovanje o zgodovini in namenih katalogizacije in katalogov.
Teorije socialnih sistemov so vedno tudi kritike sistemov samih in kritike drugih tovrstnih teorij. Informacijska družba je globalni fenomen s tehnološko, ekonomsko, profesionalno, prostorsko, kulturno, politično dimenzijo in dimenzijo hitrega spreminjanja.
Proučevanje informacijskega ravnanja, kamor sodijo tudi študije o uporabnikih, predstavlja tudi najbolj plodno stičišče informacijske znanosti in sociologije, psihologije ter znanosti o izobraževanju. Po namenu sodijo študije o uporabnikih v informacijsko znanost, po metodah (anketa, intervju, fokusne skupine) pa v omenjene starejše družbene vede. Za uspešno izvajanje raziskav informacijskega ravnanja je potrebno poznavanje: informacijskega problema in tehnologije, metod in tehnik družbenih ved.
Kljub temu da so številna dela Boža Težaka v obdobju od 1958. do 1980. leta in literatura o njem kot informacijskem znanstveniku napisana v angleškem jeziku, tako da lingvistične bariere ni, je kot utemeljitelj informacijske znanosti (informatologije) na Hrvaškem bil do sedaj znan samo lokalno.