Center za razvoj knjižnic, NUK in vključevanje šolskih knjižnic v COBISS

Eva Kodrič-Dačić
Prenesi PDF

Novela Zakona o knjižničarstvu je leta 2015 na novo določila status šolskih knjižnic, Narodni in univerzitetni knjižnici pa naložila naloge, povezane s spremljanjem dejavnosti šolskih knjižnic in njihovim razvojem. Statistično spremljanje dejavnosti šolskih knjižnic, oblikovanje strategije razvoja, koncept triletnih razvojnih načrtov ter razvoj strokovnih podlag za določitev pogojev, ki jih mora izpolnjevati šolska knjižnica na področju vzgoje in izobraževanja, vsebinsko spadajo v delokrog Centra za razvoj knjižnic. Obvezna vključitev šolskih knjižnic v nacionalni bibliografski sistem, ki ga je predpisala novela Zakona, je zaradi velikega števila šolskih knjižnic zahtevala še dodatne aktivnosti. Center za razvoj knjižnic je poleg svoje običajne naloge, povezane z vključevanjem knjižnic v COBISS (določanje sigel), ob finančni podpori MIZŠ šolskim knjižnicam pomagal z informiranjem, svetovanjem pri prevzemanju zapisov iz COBIB.SI, izdelavo priročnikov za identifikacijo, inventarizacijo in izločanje posameznih vrst gradiva ter s centralno katalogizacijo gradiva šolskih knjižnic. Podatki, pridobljeni s statističnimi meritvami, in izkušnje pri centralni katalogizaciji gradiva bodo služili kot izhodišče za racionalno organizacijo obdelave gradiva v šolskih knjižnicah.

Ključne besede
Center za razvoj knjižnic | COBISS | šolske knjižnice
https://doi.org/10.3359/oz1924003

Sorodne objave

9. 12. 2022
COBISS/Izposoja, Knjižnice

Spremljanje dolgov uporabnikov ter izterjava v splošnih knjižnicah: primer Mestne knjižnice Kranj

Darja Vajs Košir

Mestna knjižnica Kranj je večja slovenska splošna knjižnica, ki se, tako kot večina slovenskih knjižnic, ukvarja tudi s terjatvami do svojih uporabnikov. Pri izterjavi dolgov smo vključili tudi zunanjega izvajalca, Agencijo za upravljanje terjatev Prohit. Pred izterjavo z zunanjim izvajalcem najprej v knjižnici izpeljemo vrsto postopkov, da dolgove izterjamo sami. Te redno spremljamo in dolžnike o njih obveščamo ter jih opominjamo.

Nadaljujte z branjem

20. 8. 2021
COBISS+, Študije uporabnikov

Uporabniška izkušnja v COBISS+

Katarina Švab, Tanja Merčun

Uporabniška izkušnja postaja vse pomembnejši vidik kakovosti storitev, produktov in tudi bibliografskih informacijskih sistemov. Ker primanjkuje celovitih raziskav uporabniške izkušnje v bibliografskih informacijskih sistemih, smo v okviru projekta pripravili anketni vprašalnik, ki zajema vse ključne dimenzije in vidike uporabniške izkušnje ter upošteva specifike bibliografskih informacijskih sistemov.

Nadaljujte z branjem

21. 5. 2020
COBISS, Knjižnice, Študije uporabnikov

Korisnici u COBISS okruženju – iskustva Narodne biblioteke Užice

Gordana Bacotić, Biljana Ristović

Narodna biblioteka Užice anketirala je 2019. godine svoje korisnike s ciljem da proveri koliko oni poznaju proces pretraživanja kataloga u aplikaciji COBISS/OPAC (sada COBISS+). Istraživanje se sastojalo iz sledećih segmenata: profil korisnika, najčešće korišćene pristupne tačke, korišćenje ekranskih saveta i olakšica pri pretraživanju i korisnička procena dobijenih rezultata. AA

Nadaljujte z branjem

3. 12. 2019
COBISS, Katalogizacija

COBIB.SI: prirast bibliografskih zapisov v letu 2018

Ema Dornik

V članku je predstavljena analiza prirasta bibliografskih zapisov v COBIB.SI v letu 2018. V analizo smo vključili podatke, zbrane tekom leta. Poudarek je na bibliografskih podatkih (n = 169.226), predstavljeni so tudi podatki o prirastu normativnih zapisov za osebna imena v bazi CONOR.SI (n = 63.716) in podatki o prevzetih zapisih iz drugih baz podatkov. Predstavljena je analiza prirasta bibliografskih zapisov po posameznih mesecih leta 2018 in najproduktivnejši dnevi tega leta.

Nadaljujte z branjem

3. 12. 2019
COBISS, Katalogizacija

Merjenje kakovosti podatkov v bibliografskih in normativnih zapisih: študija primera izbranih podatkovnih elementov za fasetno omejevanje in izpis seznama zadetkov v COBISS+

Branka Badovinac

V prispevku predstavljamo teoretična in metodološka izhodišča za merjenje kakovosti podatkov v bibliografskih in normativnih zapisih, ki predstavlja enega od segmentov analize kakovosti podatkov. Na podlagi strokovne literature smo izpostavili načine oblikovanja mer, metode merjenja in analize rezultatov.

Nadaljujte z branjem