Socialna ekonomija sistema COBISS in mreže COBISS.Net

Tvrtko-Matija Šercar
Prenesi PDF

Predstavljen je zgodovinski pogled na socialno ekonomijo sistema COBISS in mreže COBISS.Net. Knjižnična ekonomija je pomemben segment knjižničarstva. Z ekonomskega vidika sta kooperativni online knjižnični informacijski sistem COBISS in mreža COBISS.Net primera pristnega razvoja tovrstnih sistemov z značilnimi elementi posttržne paradigme socialne ekonomije. Pojem socialne ekonomije so v osemdesetih letih 20. stoletja uvedli francoski družboslovci, da so lahko pojasnili razlike med tržnim (zasebnim) in javnim (državnim) sektorjem ter tretjim sektorjem, sektorjem prostovoljnega dela. Osnova socialne ekonomije je omrežna ontologija za online izmenjavo informacij in stvari. Sistem COBISS in mreža COBISS.Net, ki povezuje kooperativne online knjižnične informacijske sisteme, vključujeta to omrežno ontologijo za online izmenjavo informacij. V sistemu COBISS je vodilna ideja pojem skupnega dobrega, ne pa komercialna paradigma takojšnjega finančnega dobička. Poleg cene uporabe zapisov na ravni ničnih marginalnih stroškov je v sistemu COBISS in mreži COBISS.Net konkurenčna tudi cena kreiranja zapisov.

Ključne besede
mejni strošek | mreža COBISS.Net | sistem COBISS | socialna ekonomija
https://doi.org/10.3359/oz1501015

Sorodne objave

9. 12. 2022
COBISS/Izposoja, Knjižnice

Spremljanje dolgov uporabnikov ter izterjava v splošnih knjižnicah: primer Mestne knjižnice Kranj

Darja Vajs Košir

    Mestna knjižnica Kranj je večja slovenska splošna knjižnica, ki se, tako kot večina slovenskih knjižnic, ukvarja tudi s terjatvami do svojih uporabnikov. Pri izterjavi dolgov smo vključili tudi zunanjega izvajalca, Agencijo za upravljanje terjatev Prohit. Pred izterjavo z zunanjim izvajalcem najprej v knjižnici izpeljemo vrsto postopkov, da dolgove izterjamo sami. Te redno spremljamo in dolžnike o njih obveščamo ter jih opominjamo.

    Nadaljujte z branjem

    20. 8. 2021
    COBISS+, Študije uporabnikov

    Uporabniška izkušnja v COBISS+

    Katarina Švab, Tanja Merčun

      Uporabniška izkušnja postaja vse pomembnejši vidik kakovosti storitev, produktov in tudi bibliografskih informacijskih sistemov. Ker primanjkuje celovitih raziskav uporabniške izkušnje v bibliografskih informacijskih sistemih, smo v okviru projekta pripravili anketni vprašalnik, ki zajema vse ključne dimenzije in vidike uporabniške izkušnje ter upošteva specifike bibliografskih informacijskih sistemov.

      Nadaljujte z branjem

      21. 5. 2020
      COBISS, Knjižnice, Študije uporabnikov

      Korisnici u COBISS okruženju – iskustva Narodne biblioteke Užice

      Gordana Bacotić, Biljana Ristović

        Narodna biblioteka Užice anketirala je 2019. godine svoje korisnike s ciljem da proveri koliko oni poznaju proces pretraživanja kataloga u aplikaciji COBISS/OPAC (sada COBISS+). Istraživanje se sastojalo iz sledećih segmenata: profil korisnika, najčešće korišćene pristupne tačke, korišćenje ekranskih saveta i olakšica pri pretraživanju i korisnička procena dobijenih rezultata. AA

        Nadaljujte z branjem

        3. 12. 2019
        COBISS, Šolske knjižnice

        Center za razvoj knjižnic, NUK in vključevanje šolskih knjižnic v COBISS

        Eva Kodrič-Dačić

          Novela Zakona o knjižničarstvu je leta 2015 na novo določila status šolskih knjižnic, Narodni in univerzitetni knjižnici pa naložila naloge, povezane s spremljanjem dejavnosti šolskih knjižnic in njihovim razvojem. Statistično spremljanje dejavnosti šolskih knjižnic, oblikovanje strategije razvoja, koncept triletnih razvojnih načrtov ter razvoj strokovnih podlag za določitev pogojev, ki jih mora izpolnjevati šolska knjižnica na področju vzgoje in izobraževanja, vsebinsko spadajo v delokrog Centra za razvoj knjižnic.

          Nadaljujte z branjem

          3. 12. 2019
          COBISS, Katalogizacija

          COBIB.SI: prirast bibliografskih zapisov v letu 2018

          Ema Dornik

            V članku je predstavljena analiza prirasta bibliografskih zapisov v COBIB.SI v letu 2018. V analizo smo vključili podatke, zbrane tekom leta. Poudarek je na bibliografskih podatkih (n = 169.226), predstavljeni so tudi podatki o prirastu normativnih zapisov za osebna imena v bazi CONOR.SI (n = 63.716) in podatki o prevzetih zapisih iz drugih baz podatkov. Predstavljena je analiza prirasta bibliografskih zapisov po posameznih mesecih leta 2018 in najproduktivnejši dnevi tega leta.

            Nadaljujte z branjem

            3. 12. 2019
            COBISS, Katalogizacija

            Merjenje kakovosti podatkov v bibliografskih in normativnih zapisih: študija primera izbranih podatkovnih elementov za fasetno omejevanje in izpis seznama zadetkov v COBISS+

            Branka Badovinac

              V prispevku predstavljamo teoretična in metodološka izhodišča za merjenje kakovosti podatkov v bibliografskih in normativnih zapisih, ki predstavlja enega od segmentov analize kakovosti podatkov. Na podlagi strokovne literature smo izpostavili načine oblikovanja mer, metode merjenja in analize rezultatov.

              Nadaljujte z branjem