V dneh 28. in 29. novembra 2000 smo ze desetič organizirali konferenco uporabnikov, ki se tokrat ni nanašala le na sistem COBISS, ampak tudi na nov servis SICRIS. Srečanje je s tem postalo tudi precej bolj množično in tematsko razčlenjeno in je prvič trajalo dva cela dneva.
Pozdravljam vas v imenu Ministrstva za znanost in tehnologijo in to je morda tudi zadnja priložnost, ko se slovenska raziskovalna sfera predstavlja s svojim lastnim ministrstvom.
Članek obravnava univerzalno bibliografsko kontrolo in prikazuje modele organiziranja informacij z vidika njihove konceptualnosti in zgodovine. Podan je pregled treh skupin ciljev knjižničnih katalogov in načinov uresničevanja postavljenih ciljev od preloma 20. stoletja naprej. Posebej pa so obravnavane teme, ki se nanašajo na kompatibilnost obstoječih meta podatkov, normizacijo značnic in vzajemnost kataložnih zapisov na mednarodni ravni.
V prispevku je prikazana problematika katalogizacijskih pravil, ki se uporabljajo v okviru sistema vzajemne katalogizacije COBISS na področju Slovenije. Zastarelost katalogizacijskih pravil (PPIAK in AIK), nedokumentiranost dopolnitev, sprememb in katalogizacijske prakse v obdobju zadnjih 14 let povzroča v času hitrih tehnoloških sprememb vedno več težav v procesu razvoja in delovanja COBISS-a.
Avtor želi opozoriti na dejstvo, da je vsebina informacijskih objektov na internetu zelo širok pojem in zajema tako vsebino besedil kot tudi vsebino nebesedilnih dokumentov in vsebino informacijskih potreb.
Področni informacijski centri za biomedicino, biotehniko, družboslovje, humanistiko, naravoslovje in tehniko so v okviru svojih pogodbenih obveznosti z Ministrstvom za znanost in tehnologijo sprejeli tudi nalogo za pripravo splošnega enotnega geslovnika za sistem COBISS. Kot osnova za pripravo geslovnika je bil po usklajevanjih med centri izbran seznam Sears.
Pri iskanju na svetovnem spletu in internetu smo lahko dokaj neuspešni, če uporabljamo napačne iskalne pripomočke in če teh ne obvladamo dovolj. Situacija se precej spremeni, če imamo osnovna znanja, ki omogočajo izbiro nam primernih iskalnih pripomočkov in ustreznejšo uporabo le-teh.
Pojmovanje prevajanja se je z metodami prevajanja spreminjalo od Hieronima naprej, velja pa splošna definicija, da je prevajanje prenašanje pomena in sporočila nekega besedila v drug jezik.
Ob stalnem naraščanju števila raznovrstnih informacij ter prav tako informacij iz EU smo v državnih organih iskali primeren geslovnik oziroma tezaver, s pomočjo katerega bi hitro in nedvoumno razvrščali publikacije in dokumente po njihovi dejanski vsebini – torej po tematiki.