30. 9. 2003
Informatizacija doma
Opisan je način informatizacije doma. Smernice bi se morale razlikovati od tistih, ki veljajo za informatizacijo pisarne. Glavni namen informatizacije pisarne je delovna učinkovitost, medtem ko je lahko glavni namen informatizacije doma zabava.
30. 9. 2003
Kakovost po ISO 9001:2000
S hitrim tehnološkim razvojem ter vse večjimi zahtevami po kakovosti so se razvijali tudi standardi za obvladovanje sistemov kakovosti. Eni izmed takšnih so standardi družine ISO. Tudi v Sloveniji se vse več organizacij odloča za vzpostavitev sistema kakovosti po ISO 9000 ter pridobitev certifikata.
30. 6. 2003
Elektronski arhivi znanstvenih in strokovnih dokumentov
Prehod v elektronsko obliko publiciranja odpira in postopoma zaostruje vprašanje ohranjanja elektronskih virov, ki so dokaj neobstojni. Ohranjanje elektronskih virov je bilo do sedaj dokaj neuspešno, zato se poizkuša z elektronskimi arhivi, ki so sposobni ohranjati elektronske vire.
30. 6. 2003
ISBD(CR) Izzivi katalogizacije virov v nadaljevanju
S porastom digitalne tehnologije in posledično s pojavom novih medijev je predmet serijskih publikacij dobil neslutene razsežnosti. To je povzročilo širitev standarda za bibliografski opis serijskih publikacij ISBD(S) v standard za bibliografski opis serijskih publikacij in virov v nadaljevanju ISBD(CR), ki je z vpeljavo integriranih virov porušil ustaljeno dihotomijo serijskih in monografskih publikacij.
30. 6. 2003
Vdor elektronskega dokumenta v literaturo: Izkušnje z revijo Locutio on-line
Literarni jezik je zbirnik vseh parcialnih funkcij jezika v enotni in samostojni izročilni funkciji. V njem se danes dogaja prava laboratorijska revolucija. Z računalniškim, digitalnim zapisom izginja tako končno stanje dokumenta kakor tudi njegove tehnološko in družbeno petrificirane oblike.
30. 6. 2003
Radiofrekvenčna identifikacija za zagotavljane varovanja in samopostrežno izposojo enot v knjižnicah
Sistemi za radiofrekvenčno identifikacijo (RFID) se v knjižnicah že približno 5 let uporabljajo za identifikacijo knjig, samopostrežno izposojo, preprečevanje tatvin in vodenje zalog.
31. 3. 2003
FAST: Fasetna uporaba predmetnega izrazja
Library of Congress Subject Headings Scheme (LCSH) je najpogosteje uporabljan in najbolje sprejet slovar predmetnih oznak za splošno uporabo. Dejansko je to splošen kontrolirani slovar, ki ga mnoge države uporabljajo za model pri razvijanju sistemov predmetnih oznak. Vendar pa kompleksna skladnja in pravila za oblikovanje oznak zaradi potrebe po visoko kvalificiranem osebju omejujejo njegovo uporabo in zmanjšujejo učinkovitost avtomatizirane normativne kontrole.
31. 3. 2003
Priprava dvojezičnega Splošnega geslovnika COBISS.SI
Projekt, katerega cilj je priprava enotnega splošnega geslovnika za sistem COBISS.SI in v katerem sodelujejo Institut Informacijskih znanosti (IZUM), Maribor, ter šest področnih informacijskih centrov, ki delujejo pri Univerzi v Ljubljani in Znanstvenoraziskovalnem centru Slovenske Akademije znanosti in umetnosti, se je začel marca 2000.
31. 3. 2003
Knjižničarstvo in tehnološki razvoj proti knjižnici brez knjig
Poklic opredeljuje predvsem delo, ki ga človek opravlja v družbeni delitvi dela. Tradicionalni bibliotekarski poklic nima monopola nad delom, ki ga opravljajo digitalni bibliotekarji. V primeru digitalnih bibliotekarjev ne gre več za star poklic bibliotekarja, temveč za nov poklic, za katerega še nimamo ustreznega poimenovanja in tudi natančno ne vemo, kako se bo odvijala specializacija znotraj njega.
31. 12. 2002
Slovenska kulturna in zgodovinska izkušnja za informacijsko družbo
Zgodovina kulture je svojevrstna anticipacija prihodnje informacijske družbe, iz česar izhaja, da ni verjeten nenaden revolucionaren skok v novo civilizacijo, kar je zgolj jalova želja zaostankarjev.
