Zaradi velikega števila naprav, povezanih v splet, in mnogih končnih uporabnikov, ki želijo nenehno razpoložljivost in hitro odzivnost aplikacij, so potrebni novi pristopi pri programiranju. V članku predstavljamo koncept reaktivnega programiranja, njegove temeljne lastnosti ter reaktivne rešitve in mikrostoritve, ki temeljijo predvsem na asinhronem pristopu.
Članek prikazuje analizo prirasta bibliografskih zapisov v COBIB.SI v letu 2016, in sicer po mesecih in dnevih; zapise so prispevali katalogizatorji iz 252 knjižnic. Po podatkih na dan 31. 12. 2016 je bilo leta 2016 v COBIB.SI kreiranih 181.535 novih bibliografskih zapisov, v analizo in prikaz pa smo vključili podatke za 177.486 bibliografskih zapisov. Proti koncu leta se je mesečni prirast bibliografskih zapisov povečal, kar lahko pripišemo zapisom za zaključna dela.
Spletne aplikacije E-CRIS, ki predstavljajo raziskovalno dejavnost držav, vključenih v sistem COBISS.Net, omogočajo dostop do podatkov v formatu XML, prilagojenem za komunikacijo med računalniki. Do podatkov dostopajo interne aplikacije IZUM-a in tudi različne aplikacije znanstvenih institucij. V letu 2016 smo jim omogočili dostop do razširjenega nabora podatkov v formatu JSON.
IZUM v svojem poslanstvu v slovenskem knjižničnem prostoru pripisuje izobraževanju velik pomen. V današnjem informacijsko tehnološkem načinu življenja e-izobraževanje s svojimi spletnimi dostopi do vsebin še dodatno izboljšuje in izpopolnjuje informacijsko pismenost in s tem bistveno prispeva k dvigu kvalitete vseživljenjskega učenja kot temeljne človekove pravice.
Članek prikazuje prirast bibliografskih zapisov v COBIB.SI v letu 2015. Analizirani so podatki o prirastu po mesecih in dnevih. November, oktober in januar so vodilni meseci s 27,88-odstotnim deležem letnega prirasta, v vsakem od teh mesecev je bilo nekaj več kot 9 % letnega prirasta. V letu 2015 je bilo največ bibliografskih zapisov kreiranih v torek in sredo.
UNESCO je na svoji 36. generalni skupščini novembra 2011 sprejel odločitev, da IZUM-u podeli status centra II. kategorije. Leto dni kasneje je bil v Parizu podpisan Sporazum med Republiko Slovenijo in Organizacijo združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo (UNESCO), ki podrobneje definira in opredeljuje vlogo IZUM-a kot regionalnega centra II. kategorije v okviru Unesca. UNESCO je na svoji 36. generalni skupščini novembra 2011 sprejel odločitev, da IZUM-u podeli status centra II. kategorije. Leto dni kasneje je bil v Parizu podpisan Sporazum med Republiko Slovenijo in Organizacijo združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo (UNESCO), ki podrobneje definira in opredeljuje vlogo IZUM-a kot regionalnega centra II. kategorije v okviru Unesca. Na kratko so predstavljeni najpomembnejši dogodki in naše razmišljanje po treh letih delovanja v tej vlogi.
Fond serijskih publikacija sa tri nivoa numerisanja, ne ispisuje se u uzajamnom onlajn katalogu COBIB.SR na jedinstven način u svim bibliotekama. Time se gubi suština uzajamne katalogizacije, jer je ujednačen prikaz fondova u bibliotekama neophodan uslov za dobijanje precizne informacije o lokaciji određene publikacija.
Učenje i stjecanje znanja u obrazovnim procesima u novim oblicima učenja zasniva se na personalnoj konstrukciji i dekonstrukciji značenja i sopstvenoj interakciji sa svijetom u određenom društvenom i kulturnom okruženju. Stoga, svako snosi odgovornost za svoje učenje i njime upravlja. Kako aktivno učenje počiva na samostalnom i aktivnom angažmanu u procesu učenja i poučavanja, pronalaženje i prikupljanje informacija iz različitih izvora u kojima su pohranjene, važan je dio u svakom obliku učenja i poučavanja, osobito u akademskom okruženju.
Za spremljanje znanstvenih objav in za podporo vrednotenju objav slovenskih avtorjev smo v IZUM-u razvili portal COBISS/SciMet. V prispevku je opisana metodologija zbiranja, agregacije in obdelave podatkov o naših avtorjih iz različnih informacijskih virov, kot so WoS, Scopus, COBISS.SI, SICRIS, SNIP in JCR. Predstavljene so možnosti prikaza podatkov v sklopu portala in funkcionalnosti portala. Opisano je tudi novo ogrodje, v katerem je bila razvita spletna aplikacija COBISS/SciMet.
Stalni odbor UNIMARC (PUC) že več kot dvajset let usmerja razvoj štirih formatov UNIMARC; dva od teh formatov omogočata mednarodno izmenjavo bibliografskih in normativnih podatkov, preostala dva pa podpirata kvalitetno in standardizirano delovanje knjižnično-bibliografskih sistemov. V zadnjem desetletju sodijo med najpomembnejše naloge PUC-a prenos podatkov UNIMARC na splet, implementacija modela FZBZ in neodvisni razvoj formatov, tako da se jih lahko uporablja z različnimi katalogizacijskimi pravilniki.