Prispevek predstavlja vključevanje nabave in izposoje e-knjig v sistem COBISS. To je vodilo do razvoja novega programskega segmenta COBISS3/Elektronski viri. Segment je namenjen vodenju postopkov nabave elektronskega gradiva in povezovanju s portali za izposojo e-knjig.
Na Osnovni šoli Polje je tehniški dan za šestošolce v okviru dnevov dejavnosti namenjen seznanjanju učencev s sistemom COBISS in iskanju po COBISS/OPAC-u. V šestih šolskih urah se učenci poleg tega seznanijo tudi s pravilnim navajanjem virov in s pravili za pisanje seminarskih nalog.
Visokošolske in znanstvene knjižnice ter knjižničarji so bili vedno pomembni partnerji znanstvenoraziskovalne skupnosti. Zaradi razvoja komunikacije v znanstveni sferi, dostopnosti informacijskih virov v elektronski obliki ter zaradi omrežij in nacionalne znanstvene politike se knjižničarji soočajo z iskanjem novih načinov sodelovanja z znanstvenimi skupnostmi.
Predstavljen je zgodovinski pogled na socialno ekonomijo sistema COBISS in mreže COBISS.Net. Knjižnična ekonomija je pomemben segment knjižničarstva. Z ekonomskega vidika sta kooperativni online knjižnični informacijski sistem COBISS in mreža COBISS.Net primera pristnega razvoja tovrstnih sistemov z značilnimi elementi posttržne paradigme socialne ekonomije.
Članek prikazuje letni prirast gradiva v COBIB.SI. Analizirani so podatki o prirastu bibliografskih zapisov po posameznem mesecu leta 2014. Januar 2014 je z 10,65-odstotnim deležem letnega prirasta vodilni mesec, sledi oktober z 9,41-odstotnim deležem. Torek in ponedeljek sta dneva v tednu, ko je bilo na letni ravni kreiranih največ bibliografskih zapisov.
Antropologija informacij in tehnologij ter kiborška antropologija v tem hipu nastajata po stranski poti. Antropologija informacij in tehnologij je uporaba antropološkega pristopa v informacijski znanosti, velja pa tudi obratno: informacijska znanost naj bi bila ena izmed najpomembnejših antropoloških znanosti.
Članek predstavlja kratek pregled razvoja in sprememb v katalogizacijski praksi v slovenskih knjižnicah od druge svetovne vojne do danes, s posebnim poudarkom na vlogi in nalogah glavnega redaktorja kataloga in nacionalne komisije za katalogizacijo. Razkriva tudi načrtovane aktivnosti in trende pri razvoju nacionalnih pravil za katalogizacijo.
Katalogizacijska praksa v posamezni knjižnici je odvisna od okolja, v katerem knjižnica deluje. V prispevku je opisanih nekaj izkušenj in dilem katalogizatorja v splošni knjižnici pri uporabi formata COMARC pri reševanju praktičnih vsakdanjih problemov.
Prispevek opisuje postopek avtomatizacije v Nacionalni knjižnici Bolgarije in konverzijo njenih zapisov v format COMARC ter navaja razloge, zakaj je Nacionalna knjižnica Bolgarije skupaj z drugimi bolgarskimi knjižnicami izbrala programsko opremo COBISS, ter omenja potrebo po razširitvi formata COMARC zaradi sodelovanja držav z različnimi katalogizacijskimi pravili v mreži COBISS.Net.
COBISS je sinonim za avtonomne knjižnične informacijske sisteme, ki se v Sloveniji in državah jugozahodnega Balkana uporabljajo že več kot dvajset let. S ciljem hitrejšega pretoka bibliografskih zapisov v regiji so te države leta 2003 podpisale sporazum o vzpostavitvi mreže COBISS.Net. Območje, kjer deluje COBISS.Net, je na zemljevidu evropskih jezikov znano po številnih starih avtohtonih in novih jezikih ter tudi po uporabi dveh pisav.