Katalogizacijska praksa v posamezni knjižnici je odvisna od okolja, v katerem knjižnica deluje. V prispevku je opisanih nekaj izkušenj in dilem katalogizatorja v splošni knjižnici pri uporabi formata COMARC pri reševanju praktičnih vsakdanjih problemov.
Prispevek opisuje postopek avtomatizacije v Nacionalni knjižnici Bolgarije in konverzijo njenih zapisov v format COMARC ter navaja razloge, zakaj je Nacionalna knjižnica Bolgarije skupaj z drugimi bolgarskimi knjižnicami izbrala programsko opremo COBISS, ter omenja potrebo po razširitvi formata COMARC zaradi sodelovanja držav z različnimi katalogizacijskimi pravili v mreži COBISS.Net.
COBISS je sinonim za avtonomne knjižnične informacijske sisteme, ki se v Sloveniji in državah jugozahodnega Balkana uporabljajo že več kot dvajset let. S ciljem hitrejšega pretoka bibliografskih zapisov v regiji so te države leta 2003 podpisale sporazum o vzpostavitvi mreže COBISS.Net. Območje, kjer deluje COBISS.Net, je na zemljevidu evropskih jezikov znano po številnih starih avtohtonih in novih jezikih ter tudi po uporabi dveh pisav.
Katalogizacijska pravila Resource Description and Access (RDA), ki so nasledila Anglo-ameriška katalogizacijska pravila (AACR), so imela velik vpliv tako na bibliografske kot na normativne podatke, kot so prikazani v strojno berljivih kataložnih zapisih v formatu MARC21. Prikazana je kratka zgodovina razvoja RDA.
V fondih slovenskih knjižnic so tudi fotografije, ki jih lahko popisujemo in vključimo v vzajemni knjižnični katalog COBIB. V primerjavi z drugim knjižničnim gradivom so fotografije kot medij specifične, saj je zanje značilna odsotnost podatkov, ki jih potrebujemo za bibliografski opis. Kljub temu format COMARC omogoča ustrezen popis. Fotografije lahko popisujemo na tri načine.
Sistem COBISS.MK in vzajemna katalogizacija za Makedonijo predstavljata zelo pomembno področje v bibliotekarstvu. Raziskava je pokazala, da so katalogizatorji zadovoljni s segmentom za katalogizacijo in da je kakovost bibliografskih zapisov odvisna predvsem od poznavanja katalogizacijskih pravil in uporabe priročnikov.
Strokovno srečanje z naslovom FZBZ – formula za boljše zapise? je organiziralo Društvo bibliotekarjev Ljubljana dne 24. marca 2014 v prostorih Oddelka za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani.
Jezik je pomemben dejavnik gospodarskega razvoja, prevodi in lokalizacija pa so nujni za napredek in ekonomski razvoj. V Evropski uniji je jezikovno področje ključno, angleščina pa ni več dovolj za izgradnjo jezikovne politike, zato bi radi dosegli stanje, da bodo Evropejci poleg maternega jezika govorili še vsaj dva tuja jezika.
Knjižnični katalogi uporabnikom omogočajo iskanje knjižničnega gradiva na različne načine. Pogoj za uspešno in učinkovito iskanje je, da so bibliografski in normativni zapisi izdelani v skladu s katalogizacijskim pravilnikom, da so zapisi popolni in natančni.
Prispevek opisuje vključevanje bibliografskih zapisov iz vzajemne baze podatkov COBIB.SI in podatkov o zalogi nekaterih slovenskih knjižnic v svetovni katalog WorldCat.