Predstavljeni so začetki avtomatizacije knjižnic v Sloveniji, sedanje stanje in problematika. Poudarek je na stanju avtomatizacije večjih knjižnic, ki so večinoma polnopravne članice sistema COBISS. SI, za katerega so podani tudi obsežnejši faktografski podatki.
Knjižnice predstavljajo v povprečju 7 % celokupnega informacijskega trga in so količinsko že njegov bistven del. Funkcije, ki jih opravljajo že stoletja in za katere prejemajo velika javna sredstva, so v sodobnih razmerah vprašljiva.
Predstavljena je metodologija vodenja bibliografij raziskovalcev v sistemu COBISS.SI. Za enolično identifikacijo raziskovalcev se uporablja šifrant raziskovalcev, preko katerega so vzpostavljene povezave z uradnimi evidencami izvajalcev raziskovalne in razvojne dejavnosti pri ARRS ter z informacijskim sistemom o raziskovalni dejavnosti v Sloveniji (SICRIS).
Informacijsko infrastrukturo v prispevku obravnavamo kot ustaljen osnovni pogoj pridobivanja dodane vrednosti v smislu učinkovitega dostopa do informacij javnega značaja. Storitve informacijske družbe so tipični primer infrastrukturne dejavnosti, ki to postanejo v trenutku, kadar jih neko okolje vzpostavi kot konvencijo ali normo.
Za nemoteno delovanje sistema COBISS je potrebna najboljša računalniška in komunikacijska tehnologija, še posebej danes, ko uporabniki pričakujejo, da servisi COBISS delujejo nemoteno 24 ur vse dni v tednu.
Uporabniki čeških knjižnic imajo pri pregledovanju večjega števila podatkovnih baz na razpolago enotni informacijski portal (UIG – The Univerzal Information Gateway). V pripravi so predmetni informacijski portali za različna strokovna področja.
Predstavljen je kooperativni referenčni servis Vprašaj knjižničarja, v katerem sodeluje 11 institucij in je uradno začel delovati 1. januarja 2005 v sistemu COBISS.SI. Prikazana je zgodovina servisa – od prvih idej v letu 2001 ter organizacija, pravila in delovanje servisa, ki ponuja poleg e-pošte še novo obliko referenčne storitve, to je klepet po spletu.
Netgeneracija, rojena po letu 1982, je nasledila predhodne tipične generacije (generacijo X, povojno generacijo, starejšo generacijo) in se od njih razlikuje po tem, da raste skupaj z osebnimi računalniki in internetom. V povezavi z IKT je razvila drugačne navade in “nadbesedilno pamet”.
Narodna knjižnica Srbije (Narodna biblioteka Srbije – NBS) si je zastavila vizijo razvoja v razmerah informacijske tehnološke revolucije, iz česar izhajajo veliki organizacijski, kadrovski in izobraževalni izzivi za upravljavce.
V prispevku je avtorica poskušala podati kratek pregled osnovnih zahtev in možnosti, ki predstavljajo izziv v delovanju sodobnih knjižnic. Razvoj informacijske družbe in informatizacija marsikatere človeške dejavnosti sta pospešila preobrazbo knjižnic v javne komunikacijsko-informacijske servise.