Za nemoteno delovanje sistema COBISS je potrebna najboljša računalniška in komunikacijska tehnologija, še posebej danes, ko uporabniki pričakujejo, da servisi COBISS delujejo nemoteno 24 ur vse dni v tednu.
Uporabniki čeških knjižnic imajo pri pregledovanju večjega števila podatkovnih baz na razpolago enotni informacijski portal (UIG – The Univerzal Information Gateway). V pripravi so predmetni informacijski portali za različna strokovna področja.
Predstavljen je kooperativni referenčni servis Vprašaj knjižničarja, v katerem sodeluje 11 institucij in je uradno začel delovati 1. januarja 2005 v sistemu COBISS.SI. Prikazana je zgodovina servisa – od prvih idej v letu 2001 ter organizacija, pravila in delovanje servisa, ki ponuja poleg e-pošte še novo obliko referenčne storitve, to je klepet po spletu.
Netgeneracija, rojena po letu 1982, je nasledila predhodne tipične generacije (generacijo X, povojno generacijo, starejšo generacijo) in se od njih razlikuje po tem, da raste skupaj z osebnimi računalniki in internetom. V povezavi z IKT je razvila drugačne navade in “nadbesedilno pamet”.
Narodna knjižnica Srbije (Narodna biblioteka Srbije – NBS) si je zastavila vizijo razvoja v razmerah informacijske tehnološke revolucije, iz česar izhajajo veliki organizacijski, kadrovski in izobraževalni izzivi za upravljavce.
V prispevku je avtorica poskušala podati kratek pregled osnovnih zahtev in možnosti, ki predstavljajo izziv v delovanju sodobnih knjižnic. Razvoj informacijske družbe in informatizacija marsikatere človeške dejavnosti sta pospešila preobrazbo knjižnic v javne komunikacijsko-informacijske servise.
Kar precej udeležencev konference COBISS 2005 je prišlo iz okolij, ki niso bila zajeta v poročilih o stanju avtomatizacije, predstavljenih v prvem delu programa, razvoj njihovih knjižničnih sistemov pa je enako zanimiv in sodi v celovito sliko knjižničarstva v regiji.
Uvodnik št. 3, letn. 10 revije OZ.
Čeprav je obveščenost od nekdaj ključna za človekovo preživetje, je s silnim porastom informacijske dejavnosti stopila povsem v ospredje in lahko utemeljeno govorimo o obveščevalni revoluciji.
Politiko EU glede informacijske družbe moramo razdeliti na dve obdobji: prvo, od leta 1994 do 1999, označuje ime Bangemann in začrtana evropska pot v informacijsko družbo; drugo, po letu 1999, označuje ime Prodi in ukrepanje v smeri informacijske družbe za vse ljudi.