Matične naloge v Republiki Srbiji opravljajo Narodna knjižnica Srbije (NBS), Knjižnica Matice srbske (BMS), Univerzitetna knjižnica Svetozar Marković v Beogradu (UBSM) skupaj s še 27 občinskimi in mestnimi knjižnicami.
Leta 2004 je češka vlada sprejela Koncept uvajanja interneta v knjižnice in v tem letu je imelo dostop do interneta 2.121 knjižnic, brez dostopa pa je bilo 3.864 knjižnic. Od leta 2000 teče program Knjižnične javne informacijske službe, ki je bistven za avtomatizacijo čeških knjižnic.
Do leta 1992 so bile nekatere črnogorske knjižnice vključene v knjižnični informacijski sistem Zveznega komiteja za znanost, tehnologijo in informatiko, ki ga je gradil IZUM. Kasneje sta Centralna narodna knjižnica Đurđe Crnojević s funkcijo nacionalke in Univerzitetna knjižnica v Podgorici uporabljali programsko opremo COBISS.
Poleg Nacionalne in univerzitetne knjižnice sv. Klimenta Ohridskega (NUB) obstaja v Makedoniji mreža okrog 200 knjižnic. Prvi začetki avtomatizacije knjižnic segajo v leto 1977, resne korake pa predstavlja vključitev v projekt Sistem znanstvenih in tehnoloških informacij Jugoslavije in knjižnično- dokumentacijski informacijski sistem (SNTIJ/BIS), ki pa je leta 1991 razpadel.
Žalostna prelomnica v delovanju Narodne in univerzitetne knjižnice Bosne in Hercegovine (NUB BiH) je leto 1992, ko je bila knjižnica v vojni požgana. Odtlej tečejo prizadevanja za njeno obnovo, ki jo podpirajo mednarodne organizacije.
Narodna knjižnica sv. Cirila in Metoda deluje od leta 1878 in danes hrani 7 milijonov dokumentov ter en milijon bibliografskih zapisov v bazi podatkov. Obstaja centralni katalog tujih časopisov in tuje literature za 182 knjižnic v državi.
Predstavljeni so začetki avtomatizacije knjižnic v Sloveniji, sedanje stanje in problematika. Poudarek je na stanju avtomatizacije večjih knjižnic, ki so večinoma polnopravne članice sistema COBISS. SI, za katerega so podani tudi obsežnejši faktografski podatki.
Knjižnice predstavljajo v povprečju 7 % celokupnega informacijskega trga in so količinsko že njegov bistven del. Funkcije, ki jih opravljajo že stoletja in za katere prejemajo velika javna sredstva, so v sodobnih razmerah vprašljiva.
Predstavljena je metodologija vodenja bibliografij raziskovalcev v sistemu COBISS.SI. Za enolično identifikacijo raziskovalcev se uporablja šifrant raziskovalcev, preko katerega so vzpostavljene povezave z uradnimi evidencami izvajalcev raziskovalne in razvojne dejavnosti pri ARRS ter z informacijskim sistemom o raziskovalni dejavnosti v Sloveniji (SICRIS).
Informacijsko infrastrukturo v prispevku obravnavamo kot ustaljen osnovni pogoj pridobivanja dodane vrednosti v smislu učinkovitega dostopa do informacij javnega značaja. Storitve informacijske družbe so tipični primer infrastrukturne dejavnosti, ki to postanejo v trenutku, kadar jih neko okolje vzpostavi kot konvencijo ali normo.