Jasne predstave o tem, kaj je digitalna knjižnica, zaenkrat še ni. Različne skupnosti razpravljajo o digitalnih knjižnicah z različnih vidikov, predstav, z različnimi modeli in pristopi.
Do pojava elektronskega publiciranja se je znanstveno komuniciranje skoraj 400 let razvijalo v smeri, ki jo je tehnološko določal tisk na papirju.
V zadnjem času so se v svetu na novo razmahnile razprave o naravi informacij in informacijskih sistemov v razponu od pojmovanja informacije kot materialne fizične enote, ki je odgovorna za urejenost (nasproti kaosu in entropiji) vseh sistemov brez razlike, do dokumentarnega razumevanja informacij, ki je značilno za področje knjižnične in informacijske znanosti.
Pojem sprememb je danes v središču naše pozornosti.
Gre za biografski članek o prof. Božu Težaku, v katerem je avtor prikazal njegovo življenje, izobraževanje in delo.
Podiplomski študij, ki ga je utemeljil in najdlje vodil profesor Težak, je v marsičem izjemna izobraževalna inštitucija. V času skoraj permanentnih reform izobraževalnega sistema bi nam lahko kritični pogled v ta študij, njegove uspehe in napake prihranil mnoga razočaranja.
V načelni polemiki s svetovnim ideologom informatike dr. Garfieldom o koristnosti dvojezičnih posebnih izvlečkov znanstvenih objav je zmagal prof. dr.
Težak, čeprav šele več let po njegovi smrti.
Dva elementa sta, o katerih se razpravlja v odnosu do pomena in vloge dr. Boža Težaka, in sicer utemeljitev rednega izobraževanja informacijskih strokovnjakov, zlasti bibliotekarjev, in prispevek Boža Težaka k razvoju bibliotekarstva kot informacijske discipline.
Težakov prvi obsežnejši članek “O resnici v naravoslovnih vedah “, objavljen v časopisu Nova Evropa takoj po diplomi leta 1931, izraza značilnosti univerzitetne atmosfere v Zagrebu, ki je bila tedaj pod vplivom dunajskega kroga in je prispevala tudi k dvema Nobelovima nagradama (Prelog, Ružička).
V knjigi je predstavljen razvoj tehnik in sistemov za iskanje informacij (information retrieval).