Projekt, katerega cilj je priprava enotnega splošnega geslovnika za sistem COBISS.SI in v katerem sodelujejo Institut Informacijskih znanosti (IZUM), Maribor, ter šest področnih informacijskih centrov, ki delujejo pri Univerzi v Ljubljani in Znanstvenoraziskovalnem centru Slovenske Akademije znanosti in umetnosti, se je začel marca 2000.
Poklic opredeljuje predvsem delo, ki ga človek opravlja v družbeni delitvi dela. Tradicionalni bibliotekarski poklic nima monopola nad delom, ki ga opravljajo digitalni bibliotekarji. V primeru digitalnih bibliotekarjev ne gre več za star poklic bibliotekarja, temveč za nov poklic, za katerega še nimamo ustreznega poimenovanja in tudi natančno ne vemo, kako se bo odvijala specializacija znotraj njega.
Zgodovina kulture je svojevrstna anticipacija prihodnje informacijske družbe, iz česar izhaja, da ni verjeten nenaden revolucionaren skok v novo civilizacijo, kar je zgolj jalova želja zaostankarjev.
Predstavljeni so vtisi s predkonference Digital Reference, ki je potekala v Atlanti v povezavi z letno konferenco ALA 2002. Online referenčna služba se je v zadnjih letih v ameriških knjižnicah že močno uveljavila, počasi pa prodira tudi v Evropo. Na Danskem deluje od oktobra 1999 Net Librarian kot pilotski projekt treh splošnih knjižnic.
Knjižnice doživljajo spremembe skozi vso zgodovino in so danes ob imenih Gates in Joy na podobni prelomnici, kot jo je poosebljal Gutenberg.
Razvoj in uporaba sodobne IT (informacijske tehnologije) močno spreminjata način dela in življenja posameznikov, poslovnih sistemov in družbe nasploh.
Podana je ocena Splošnega slovenskega geslovnika (2002), ki ga je izdala Narodna in univerzitetna knjižnica. Analiza geslovnika je bila narejena v luči posameznih načel, kot so podana v Iflinih načelih za predmetno označevanje (Principles Underlying Subject Heading Languages (SHLs)).
Časopis Organizacija znanja, ki je nadaljevanje časopisa COBISS Obvestila, izhaja tudi v elektronski obliki. Za ta namen smo v IZUM-u razvili posebno spletno aplikacij, s katero lahko na svetovnem spletu ponudimo vsebino časopisa kot vir informacij. Pri tem smo uporabili sodobne tehnologije, kot so java in XML.
Velike spremembe v knjižničarstvu, ki so jih sprožile velike spremembe v pričakovanjih, demografskih značilnostih in izobraževalnih potrebah uporabnikov knjižnic, spreminjajoče se pojmovanje vrednosti in pomembnosti informacij skupaj z novimi, naprednimi tehnologijami, ki jih uporabljajo v knjižnicah, dramatično in nezadržno spreminjajo tudi vlogo knjižničarjev.
Članek je eden od rezultatov dela v okviru širše naloge Selektivna bibliografija ključnih prispevkov k razvoju informacijske znanosti, s katero se avtorja ukvarjata od leta 1995. Rezultat naloge naj bi bila svojevrstna bibliografska zgodovina informacijske znanosti.