Priloga h kritiki tehnološkega determinizma in globalizma
Odnosi med socialnimi silami so takšni, da ni moč odgovoriti, katera je močnejša.
Odnosi med socialnimi silami so takšni, da ni moč odgovoriti, katera je močnejša.
Teorije socialnih sistemov so vedno tudi kritike sistemov samih in kritike drugih tovrstnih teorij. Informacijska družba je globalni fenomen s tehnološko, ekonomsko, profesionalno, prostorsko, kulturno, politično dimenzijo in dimenzijo hitrega spreminjanja.
Proučevanje informacijskega ravnanja, kamor sodijo tudi študije o uporabnikih, predstavlja tudi najbolj plodno stičišče informacijske znanosti in sociologije, psihologije ter znanosti o izobraževanju. Po namenu sodijo študije o uporabnikih v informacijsko znanost, po metodah (anketa, intervju, fokusne skupine) pa v omenjene starejše družbene vede. Za uspešno izvajanje raziskav informacijskega ravnanja je potrebno poznavanje: informacijskega problema in tehnologije, metod in tehnik družbenih ved.
Pojmovanje prevajanja se je z metodami prevajanja spreminjalo od Hieronima naprej, velja pa splošna definicija, da je prevajanje prenašanje pomena in sporočila nekega besedila v drug jezik.
Članek predstavlja gradivo, ki naj bi bilo podlaga za članek Uvod v kritiko informacijske družbe, ki ga pripravljam. Knjiga Johna Featherja Informacijska družba: obravnava kontinuitete in spremembe predstavlja odličen uvod za knjižnične, informacijske in komunikacijske študije, pri katerih je razumevanje informacijske družbe teoretični okvir za proučevanje bolj specializiranih vprašanj.
S primerjavo med vnosi v različnih slovarjih prikazuje članek na primeru strokovnega termina technical communicator problem pomenskih premikov besed v posameznih jezikih , kar otežuje uvažanje oz. prevod teh terminov.
Nevidni računalnik: zakaj lahko propadejo dobri proizvodi, osebni računalnik je preveč zapleten in so informacijske naprave rešitev.
Teme predavanja se bom lotil z dveh zornih kotov. Prvi je zorni kot knjižničarja, ki že dolgo vrsto let dela v knjižnicah.
Devetdeseta obletnica rojstva prof. dr. Boža Težaka, enega od pionirjev informacijske znanosti pri nas, pomeni dobro izhodišče za krajše razrnišljanje o
rnodernih in klasičnih arhivskih virih.
Namenili smo se oceniti knjigo, ki ni ravno nova (prvič je izšla pri Alfredu A. Knopfu v New Yorku ze 1991 ), vendar je nesporno trendovska knjiga devetdesetih let, ob tem pa v Sloveniji premalo znana.