V IZUM-u smo pripravili spletno stran, preko katere je možen prikaz seznama najbolj branega gradiva po različnih kriterijih. Podatki se ažurirajo enkrat mesečno, ko se na skupno okolje na IZUM prenesejo vse transakcije prejšnjega meseca in vključijo v skupno bazo.
V članku predstavljam diplomsko nalogo z naslovom Razvoj in pomen knjižnice Zveze društev slepih in slabovidnih Slovenije, ki sem jo zagovarjal na Oddelku za bibliotekarstvo na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Rad bi poudaril, da tako kot druge skupine uporabnikov s posebnimi potrebami tudi slepi in slabovidni od zaposlenih v knjižnicah pričakujejo nekaj več pozornosti in pomoči, zato podajam nekaj osnovnih podatkov o potrebah in posebnostih slepih in slabovidnih uporabnikov ter njim prilagojenih knjigah in tehnikah branja.
Informacijska tehnologija postaja vse pomembnejši dejavnik učenja, še posebej v okviru vseživljenjskega izobraževanja. Najbolj je to vidno pri izobraževanju na daljavo, vendar je splet vstopil tudi v tradicionalno šolo in vpliva na spreminjanje dosedanje pedagoške komunikacije.
Prikazani sta ekonomija informacijskega sektorja in teorija trgov z informacijskimi asimetrijami. Gre za dve različni subdisciplini in dva clusterja avtorjev na področju ekonomskih znanosti z istim poimenovanjem informacijska ekonomija.
Opisan je začetek uvajanja normativne kontrole imen avtorjev in korporacij, redakcija normativne baza podatkov CONOR, V5.1, in aktivnosti v zvezi s pripravo Splošnega geslovnika COBISS.
Značilnost današnjih aplikacij svetovnega spleta je uporaba tehnologije XML. V članku so predstavljeni nekateri vidiki razvoja tehnologije XML.
Ena od novosti nove verzije COBISS/OPAC-a za WWW je možnost določitve lokacije iskalnega gradiva na policah v knjižnici. To možnost ponuja samostojna komponenta lokator gradiva. V članku je opisana implementacija lokatorja z najnovejšimi tehnologijami svetovnega spleta, podrobneje pa so tudi zahteve za uvedbo lokatorja v posamezno knjižnico.
Predstavljeni so vtisi s predkonference na temo Prihodnost kontrole serijskih publikacij: implementacija formata MARC 21 za podatke o zalogi in letne konference ALA 2001. Poudarek je na prikazu standardov, ki urejajo to področje, ter opisu problematike in načrtov pri implementaciji teh standardov v segmente za kontrolo serijskih publikacij v svetu uveljavljenih knjižničnih sistemov.
Odnosi med socialnimi silami so takšni, da ni moč odgovoriti, katera je močnejša.
Prispevek obravnava snovanje spletov in nekatere elemente procesa, ki vodijo do spleta, kakršnega odložimo na spletni strežnik. Obravnavani so: vsebinski in organizacijski vidik spleta, opremljanje spleta s pregledom vsebin in iskalnim strojem, implementacija spleta in povezovanje spletov.