Razvoj in uporaba sodobne IT (informacijske tehnologije) močno spreminjata način dela in življenja posameznikov, poslovnih sistemov in družbe nasploh.
Podana je ocena Splošnega slovenskega geslovnika (2002), ki ga je izdala Narodna in univerzitetna knjižnica. Analiza geslovnika je bila narejena v luči posameznih načel, kot so podana v Iflinih načelih za predmetno označevanje (Principles Underlying Subject Heading Languages (SHLs)).
Časopis Organizacija znanja, ki je nadaljevanje časopisa COBISS Obvestila, izhaja tudi v elektronski obliki. Za ta namen smo v IZUM-u razvili posebno spletno aplikacij, s katero lahko na svetovnem spletu ponudimo vsebino časopisa kot vir informacij. Pri tem smo uporabili sodobne tehnologije, kot so java in XML.
Velike spremembe v knjižničarstvu, ki so jih sprožile velike spremembe v pričakovanjih, demografskih značilnostih in izobraževalnih potrebah uporabnikov knjižnic, spreminjajoče se pojmovanje vrednosti in pomembnosti informacij skupaj z novimi, naprednimi tehnologijami, ki jih uporabljajo v knjižnicah, dramatično in nezadržno spreminjajo tudi vlogo knjižničarjev.
Članek je eden od rezultatov dela v okviru širše naloge Selektivna bibliografija ključnih prispevkov k razvoju informacijske znanosti, s katero se avtorja ukvarjata od leta 1995. Rezultat naloge naj bi bila svojevrstna bibliografska zgodovina informacijske znanosti.
V IZUM-u smo pripravili spletno stran, preko katere je možen prikaz seznama najbolj branega gradiva po različnih kriterijih. Podatki se ažurirajo enkrat mesečno, ko se na skupno okolje na IZUM prenesejo vse transakcije prejšnjega meseca in vključijo v skupno bazo.
V članku predstavljam diplomsko nalogo z naslovom Razvoj in pomen knjižnice Zveze društev slepih in slabovidnih Slovenije, ki sem jo zagovarjal na Oddelku za bibliotekarstvo na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Rad bi poudaril, da tako kot druge skupine uporabnikov s posebnimi potrebami tudi slepi in slabovidni od zaposlenih v knjižnicah pričakujejo nekaj več pozornosti in pomoči, zato podajam nekaj osnovnih podatkov o potrebah in posebnostih slepih in slabovidnih uporabnikov ter njim prilagojenih knjigah in tehnikah branja.
Informacijska tehnologija postaja vse pomembnejši dejavnik učenja, še posebej v okviru vseživljenjskega izobraževanja. Najbolj je to vidno pri izobraževanju na daljavo, vendar je splet vstopil tudi v tradicionalno šolo in vpliva na spreminjanje dosedanje pedagoške komunikacije.
Prikazani sta ekonomija informacijskega sektorja in teorija trgov z informacijskimi asimetrijami. Gre za dve različni subdisciplini in dva clusterja avtorjev na področju ekonomskih znanosti z istim poimenovanjem informacijska ekonomija.
Opisan je začetek uvajanja normativne kontrole imen avtorjev in korporacij, redakcija normativne baza podatkov CONOR, V5.1, in aktivnosti v zvezi s pripravo Splošnega geslovnika COBISS.