Informacijska tehnologija postaja vse pomembnejši dejavnik učenja, še posebej v okviru vseživljenjskega izobraževanja. Najbolj je to vidno pri izobraževanju na daljavo, vendar je splet vstopil tudi v tradicionalno šolo in vpliva na spreminjanje dosedanje pedagoške komunikacije.
Prikazani sta ekonomija informacijskega sektorja in teorija trgov z informacijskimi asimetrijami. Gre za dve različni subdisciplini in dva clusterja avtorjev na področju ekonomskih znanosti z istim poimenovanjem informacijska ekonomija.
Opisan je začetek uvajanja normativne kontrole imen avtorjev in korporacij, redakcija normativne baza podatkov CONOR, V5.1, in aktivnosti v zvezi s pripravo Splošnega geslovnika COBISS.
Značilnost današnjih aplikacij svetovnega spleta je uporaba tehnologije XML. V članku so predstavljeni nekateri vidiki razvoja tehnologije XML.
Ena od novosti nove verzije COBISS/OPAC-a za WWW je možnost določitve lokacije iskalnega gradiva na policah v knjižnici. To možnost ponuja samostojna komponenta lokator gradiva. V članku je opisana implementacija lokatorja z najnovejšimi tehnologijami svetovnega spleta, podrobneje pa so tudi zahteve za uvedbo lokatorja v posamezno knjižnico.
Predstavljeni so vtisi s predkonference na temo Prihodnost kontrole serijskih publikacij: implementacija formata MARC 21 za podatke o zalogi in letne konference ALA 2001. Poudarek je na prikazu standardov, ki urejajo to področje, ter opisu problematike in načrtov pri implementaciji teh standardov v segmente za kontrolo serijskih publikacij v svetu uveljavljenih knjižničnih sistemov.
Odnosi med socialnimi silami so takšni, da ni moč odgovoriti, katera je močnejša.
Prispevek obravnava snovanje spletov in nekatere elemente procesa, ki vodijo do spleta, kakršnega odložimo na spletni strežnik. Obravnavani so: vsebinski in organizacijski vidik spleta, opremljanje spleta s pregledom vsebin in iskalnim strojem, implementacija spleta in povezovanje spletov.
Teorije socialnih sistemov so vedno tudi kritike sistemov samih in kritike drugih tovrstnih teorij. Informacijska družba je globalni fenomen s tehnološko, ekonomsko, profesionalno, prostorsko, kulturno, politično dimenzijo in dimenzijo hitrega spreminjanja.
Proučevanje informacijskega ravnanja, kamor sodijo tudi študije o uporabnikih, predstavlja tudi najbolj plodno stičišče informacijske znanosti in sociologije, psihologije ter znanosti o izobraževanju. Po namenu sodijo študije o uporabnikih v informacijsko znanost, po metodah (anketa, intervju, fokusne skupine) pa v omenjene starejše družbene vede. Za uspešno izvajanje raziskav informacijskega ravnanja je potrebno poznavanje: informacijskega problema in tehnologije, metod in tehnik družbenih ved.