Na znanstvenem srečanju Knjižnice v 21. stoletju je bila sprejeta vizija knjižnice tretjega tisočletja. V središču njene prihodnje vloge je ustrezno izobražen knjižničar. V Srbiji smo s specializiranim knjižničarskim izobraževanjem pričeli že leta 1948, leta 1963 pa se je začelo izvajati tudi na Filološki fakulteti v Beogradu.
Opisan je potek postopne uvedbe normativne kontrole v knjižnični informacijski sistem COBISSv Sloveniji (COBISS.SI). Začetna normativna baza podatkov CONOR.SI je ob vzpostavitvi štelanekaj več kot 24.000 normativnih zapisov za osebne avtorje, predvsem slovenske, iz založniškeprodukcije zadnjih nekaj let.
IFLA je leta 2003 začela pripravljati novi mednarodni katalogizacijski pravilnik. V nasprotju spredhodnimi, tako imenovanimi pariškimi načeli, bi morala nova pravila v večji meri spoštovatiraznolikost nacionalne katalogizacijske prakse.
Knjižnica Matice srbske (BMS) je večji del svoje zbirke starih in redkih publikacij vnesla v elektronski katalog. Programsko rešitev, ki je temeljila na začasno dodanih poljih 370–379, je uporabljala za opis starih in redkih knjig ter za pripravo tiskanih katalogov.
Pomembnejše vlade z namenom večje demokratizacije v svoje e-vladne aktivnosti vključujejo informacijsko komunikacijsko tehnologijo. Ta trend zahteva vzpostavitev želenih rezultatov in ciljev, ki bodo odločilni pri razvoju tovrstnih prizadevanj.
Povod za nastanek tega članka je kampanja, ki so jo anonimni posamezniki lani in predlani vodili preko interneta z namenom diskreditirati vodstvo IZUM-a. Nakazan je pravni in tehnološki vidik kibernadlegovanja. Prikazano je, kako so se s kiberkriminalom spoprijele zakonodaje ZDA in EU.
IFIP se s poklicnimi deontološkimi kodeksi ukvarja že zadnjih deset let. Na podlagi teh izkušenj so se naučili marsičesa, kar je zelo verjetno uporabno na vseh tehničnih področjih, zlasti še, če je odprto vprašanje povezano z informacijsko družbo.
V slovenskih podjetjih sta koncepta menedžment popolne kakovosti in preoblikovanje poslovnih procesov (reinženiring) necelovito, pomanjkljivo in preveč tehnično obravnavana, pri čemer je njun cilj povečanje učinkovitosti poslovanja! V podjetjih primanjkuje še koncept učeče se organizacije, ki poudarja povezanost ljudi s poslovnim procesom. Prav tako niso predvidene potrebne spremembe v organizacijski kulturi in vrednotah, kar je pogoj za uspešno uveljavitev vseh treh konceptov.
Opisan je način informatizacije doma. Smernice bi se morale razlikovati od tistih, ki veljajo za informatizacijo pisarne. Glavni namen informatizacije pisarne je delovna učinkovitost, medtem ko je lahko glavni namen informatizacije doma zabava.
S hitrim tehnološkim razvojem ter vse večjimi zahtevami po kakovosti so se razvijali tudi standardi za obvladovanje sistemov kakovosti. Eni izmed takšnih so standardi družine ISO. Tudi v Sloveniji se vse več organizacij odloča za vzpostavitev sistema kakovosti po ISO 9000 ter pridobitev certifikata.