V prvem delu je podan pregled razvoja sistema predmetnih oznak Kongresne knjižnice (Library of Congress subject headings) od njegovih začetkov pred več kot sto leti do njegovega mesta in vloge v modernih online katalogih.
S primerjavo med vnosi v različnih slovarjih prikazuje članek na primeru strokovnega termina technical communicator problem pomenskih premikov besed v posameznih jezikih , kar otežuje uvažanje oz. prevod teh terminov.
Jasne predstave o tem, kaj je digitalna knjižnica, zaenkrat še ni. Različne skupnosti razpravljajo o digitalnih knjižnicah z različnih vidikov, predstav, z različnimi modeli in pristopi.
Do pojava elektronskega publiciranja se je znanstveno komuniciranje skoraj 400 let razvijalo v smeri, ki jo je tehnološko določal tisk na papirju.
XML (eXtensible Markup Language) je enostaven, fleksibilen tekstovni format, ki temelji na SGML-ju (ISO 8879). Razvil ga je World Wide Web Consortium (W3C) z namenom, da pokrije široko področje elektronskega založništva.
Opisane so začetne faze projekta implementacije normativne kontrole v sistemu COBISS: analiza imen in predmetnih oznak v vzajemni bazi podatkov COBIB, kreiranje prototipne baze podatkov CONOR in priprava delovne verzije priročnika za COMARC/A, format za normativne podatke.
Razčlenitev problema kakovosti informacij na svetovnem spletu vodi do novega tipa dokumenta.
Razmah interneta kot novega informacijskega medija postavlja knjižnice pred zahtevne naloge, ker gre za izjemne količine virov (ne le za ocean, ampak za vesolje) in ker je treba obvladati mnoge novosti informacijske tehnologije.
Gre za biografski članek o prof. Božu Težaku, v katerem je avtor prikazal njegovo življenje, izobraževanje in delo.
Avtorica prikazuje delo prof. Boža Težaka kot ustanovitelja, vodje, predavatelja in mentorja na podiplomskem študiju bibliotekarstva, dokumentacije in informacijskih znanosti (PSBDIZ) na zagrebški univerzi.