Strokovni članek Archives - Page 11 of 18

31. 3. 2005

Ročna ali računalniško podprta kategorizacija znanstvenih publikacij?

Tomaž Seljak

Za vrednotenje raziskovalne uspešnosti so potrebne zanesljive bibliografske podlage, pri čemer se pristojni državni organi, ki odločajo o javnih sredstvih za ta namen, opirajo na sistem COBISS. Poleg IZUM-a in OSIC-ev se je v tej smeri v zadnjih letih angažirala tudi posebna Komisija SAZU, katere predlogi pa so zaradi nepopolnega poznavanja COBISS-a in zaradi nejasnih razmejitev med klasifikacijo po tipologiji in kategorizacijo pri vrednotenju bibliografskih enot v mnogih pogledih sporni.

Nadaljujte z branjem

31. 3. 2005

Založništvo, Znanost

Protislovja vrednotenja znanstvenega dela: Kako določiti pravo znanstveno založbo?

Miha Kovač

Članek analizira način vrednotenja monografskih objav, kot jih predlagajo Navodila za delo OSICev pri vrednotenju znanstvene uspešnosti v Sloveniji.

Nadaljujte z branjem

31. 3. 2005

Bibliotekarstvo in informacijska znanost

Ali Slovenija noče informacijske znanosti?

Tvrtko-Matija Šercar

Čeprav je zaznamovala informacijsko dobo in družbo, informacijske znanosti ni niti v šifrantu raziskovalnih ved, področij in podpodročij Agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije (ARRS) niti Statističnega urada Republike Slovenije (SURS).

Nadaljujte z branjem

31. 3. 2005

Računalništvo in informatika

Elektronski arhivi in priročne mobilne računalniške naprave

Roman Gumzej

V članku obravnavamo problematiko dostopa do elektronskih arhivov (e-arhivov) z mobilnih medijev glede na njihove omejene zmožnosti prikaza in dostopa do informacij. Pomemben segment pri mobilnih napravah so tudi mobilne komunikacije, ki bistveno vplivajo na hitrost dostopa do informacij v arhivih.

Nadaljujte z branjem

31. 3. 2005

Bibliografije

Spletne bibliografije v sistemu COBISS.SI

Gordana Budimir, Lidija Curk

Prispevek opisuje spletno aplikacijo za bibliografije raziskovalcev, strokovnih sodelavcev in prispevkov iz serijskih publikacij, ki je bila razvita v okviru sistema COBISS.SI. Navedeni so možni načini oblikovanja različnih vrst bibliografij in načini izbora in/ali izločanja bibliografskih enot pri izdelavi bibliografij avtorjev/raziskovalcev.

Nadaljujte z branjem

31. 3. 2005

Bibliotekarstvo in informacijska znanost

Izzivi izobraževanja knjižničarjev

Aleksandra Vraneš, Gordana Stokić

Na znanstvenem srečanju Knjižnice v 21. stoletju je bila sprejeta vizija knjižnice tretjega tisočletja. V središču njene prihodnje vloge je ustrezno izobražen knjižničar. V Srbiji smo s specializiranim knjižničarskim izobraževanjem pričeli že leta 1948, leta 1963 pa se je začelo izvajati tudi na Filološki fakulteti v Beogradu.

Nadaljujte z branjem

30. 6. 2004

Katalogizacija

Vzpostavitev normativne kontrole v knjižničnem informacijskem sistemu COBISS.SI, Slovenija

Marta Seljak, Tadeja Brešar, Lidija Curk, Matjaž Zalokar, Andreja Tominac, Gordana Popović Bošković, Anka Rogina, Alojz Urbajs

Opisan je potek postopne uvedbe normativne kontrole v knjižnični informacijski sistem COBISSv Sloveniji (COBISS.SI). Začetna normativna baza podatkov CONOR.SI je ob vzpostavitvi štelanekaj več kot 24.000 normativnih zapisov za osebne avtorje, predvsem slovenske, iz založniškeprodukcije zadnjih nekaj let.

Nadaljujte z branjem

30. 6. 2004

Katalogizacija

Novi mednarodni katalogizacijski pravilnik: Korporativna značnica med idejo o enotni in univerzalno kontrolirani obliki

Gordana Popović Bošković, Biserka Fortuna

IFLA je leta 2003 začela pripravljati novi mednarodni katalogizacijski pravilnik. V nasprotju spredhodnimi, tako imenovanimi pariškimi načeli, bi morala nova pravila v večji meri spoštovatiraznolikost nacionalne katalogizacijske prakse.

Nadaljujte z branjem

30. 6. 2004

Katalogizacija

Obdelava starih in redkih knjig v Knjižnici Matice srbske

Novka Šokica-Šuvaković

Knjižnica Matice srbske (BMS) je večji del svoje zbirke starih in redkih publikacij vnesla v elektronski katalog. Programsko rešitev, ki je temeljila na začasno dodanih poljih 370–379, je uporabljala za opis starih in redkih knjig ter za pripravo tiskanih katalogov.

Nadaljujte z branjem

31. 3. 2004

Družboslovje in humanistika

E-vlada in demokracija

Steven L. Clift

Pomembnejše vlade z namenom večje demokratizacije v svoje e-vladne aktivnosti vključujejo informacijsko komunikacijsko tehnologijo. Ta trend zahteva vzpostavitev želenih rezultatov in ciljev, ki bodo odločilni pri razvoju tovrstnih prizadevanj.

Nadaljujte z branjem